Knjiga bi morda sodila v kategorijo Science Fiction & Fantasy.

Odsotnost osnovnih etičnih načel, ki jih izrine logika dobička, pomaga pospešiti napredek v bioloških znanostih. Socialne in ekološke posledice so grozljive. Glavni junak v knjigi je bil v tak svet rojen in se o njem ne sprašuje. Zato knjiga ni manifest, prej groteska. Zgodba se omeji na osebno tragedijo protagonista. Morda je ravno zato tako učinkovita.


Knjiga se vrača k WDS.

Domišljijsko res bujno, malo tudi shrljivo, prav dobra pa je ajdičina oznaka - groteskno.

Ozračje me je spomnilo na zgodbe Fahrenheita 451, Krasnega novega sveta, 1984, filma Equilibrium pa tudi igrice Bio Manace (te verjetno ni noben igral, a?); kar ni tako presenetljivo, saj je zgodba prav tako antiutopična.
Pa imam raje bolj utopične. Rad bi se opisal na primer takšnega, kot je Menart: nekako med optimističnim Pavčkom in pesimističnim Minatijem; torej realist, pa vseeno naklonjen lepotam sveta. Zato bom za zdaj prekinil s temi distopičnimi novelami ...

RELEASE NOTES:

Recimo, da (rahlo komično) Kamniško sedlo razdeli osrednje Grintavce na dve polovici: višje zahodne s kraljem Grintovcem in vzhodne s Planjavo. Prav tam, na vzhodnem (markiranem) vrhu Planjave sem v kovinski škatli pustil knjigo.

Več o tudi beri tu: Prelazimo Slovenijo! / Planjava (2392 m)

Gore so prav tako hecne kot knjige.
Ali so gore resnične?
Vedno me ponesejo daleč od tod. Pa dobro vem, da je na primer Dom v Kamniški Bistrici v resnici oddaljen le 40km iz Ljubljane in greben Kamniškega sedla nad njim na dosegu nekaj korakov; a v še bolj resnični resnici je to miljon kilometrov stran od tu.

Knjiga je vredo in se vrača nazaj v gore.